IZ ZNANSTVENEGA, KULTURNEGA, UMETNIŠKEGA, GOSPODARSKEGA IN JAVNEGA ŽIVLJENJA 

(povzeto po knjigi Zdravka Novaka: Rečica z zaledjem, 1999 z * dodatkom uredništva spletnih strani) - po abecednem redu.Seznam zajema znane osebe, ki so bile rojene ali so živele oziroma živijo na sedanjem območju občine in fare Rečica ob Savinji. To podstran ureja Jože Tlaker, GSM 051 368 072.

POKOJNI :

IVAN ATELŠEK (1928-2011) s Prihove, gospodarstvenik, ustanovitelj in dolgoletni direktor Gorenja, Velenje. Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
FRANC BENDA (1942-2006) iz Sp. Rečice, obrtnik, podjetnik, predsednik zgornjesavinjske obrtne zbornice
PETER CIZEJ  (+1882), nabožni pisec, član Slomškovega kroga
IVAN DOLENC (1889-1968) iz Rečice, podobar in pozlatar
JANKO DOLENC (1921-2000) iz Rečice, slikar, kipar in rezbar
*IVAN DOLNIČAR (1921-2011) iz Ljubljane, partizanski poveljnik, generalpolkovnik in politik. Nosilec častnega znaka svobode RS. Občasno prebival na Rečici, kjer je tudi pokopan. Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
OSKAR HUDALES (1905-1968), mladinski pisatelj, njegov rod izhaja iz Rečice
JOSIP JERAJ (1882-1964) p.d. Praznikov iz Nizke, znanstvenik in profesor bogoslovja
*JOŽE KRAJNC (1931-2000) p.d. Mlinski iz Sp.Rečice, pesnik , izseljenec, organizator kulturnega življenja rojakov v Torontu (Kanada) 
FRANC LEKŠE (1862-1928) iz Pustega Polja, jezikoslovec
JOŽEF LIPOLD (1786-1855) iz Mozirja, župnik na Rečici od 1815 do smrti, pesnik (Avtor Flosarske pesmi)
FRANJO MAJER - učitelj, organist, ustanovitelj prvega gasilskega društva v dolini (1882)
FRANJO MAJER ml. (1883-1972), dramski igralec in režiser
MARIE PRISLAND - Marija Prislan (1890-1979) p.d. Petrinova iz Rečice, izseljenka v Ameriko, ustanoviteljica izseljenskih društev in zvez, urednica slovenskih revij za izseljence v Sheboyganu, Wis., ZDA
FRANJO SELAK (1847-1906) iz Rečice, publicist, literarni zgodovinar in prevajalec
JOSIP SELAK (1888-1950), pisec gospodarskih razprav, pripovednih spisov in dram, deloval na Hrvaškem
*JANEZ TAVČAR (1544-1597) iz Štanjela na Krasu, 8. ljubljanski škof in namestnik deželnega kneza v Gradcu. Občasno bival na Rečici (Tavčarjev dvor). Dne 2.2.1585 Rečici potrdil sodne in trške pravice
FRAN TRATNIK (1881-1957) p.d. Vnukov iz Potoka, slikar socialnih motivov, eden od začetnikov ekspresionizma. Študiral na Dunaju, Munchnu in Pragi. Leta 1952 prejel Prešernovo nagrado.
*JOŽEFA ZABREZNIK (1922-2009) p.d. Kramerjeva iz Šentjanža,  epska pesnica in pripovednica
BRANKO ZEMLJIČ (1887-1961), ravnatelj na Rečici, pisec zgodb o življenju v naših krajih
*MILAN ŽUNTAR (1933-2003) p.d. Lomšekov s Sp.Pobrežij, dr.med., ugledni specialist urolog in primarij v Splošni bolnišnici Celje.

ŽIVEČI:

ANDREJ AJDIČ (1937) iz Laškega, akademski slikar in kipar, redni član ustanove Kunstlerhaus, avtor znamenitega kipa Kristusa v Međugorju, Hercegovina. Živi na Lazah nad Šentjanžem
*ALOJZ BASTL (1935) iz Sp.Rečice, gospodarstvenik, pisec aforizmov.Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
JOŽE BIDER (1944) p.d. Puški iz Dol Suhe, priznani inovator na področju kmetijske mehanizacije in uporabe lesne biomase
Vitez JOŽEF CIRAJ (1954) p.d. Žemrak iz Šentjanža, univ.dipl.politolog, diplomat,urednik in publicist. Vitez Suverenega malteškega viteškega reda. Živi v Komendi. V Šentjanžu zgradil kapelo z relikvijami bl. Antona Martina Slomška (2011).Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
prof.dr. ANTON DOLENC (1931) iz Rečice, znanstvenik, profesor medicinske fakultete v Ljubljani, avtor razprav o sodni medicini in deontologiji, slikar in pesnik. Častni občan Rečice (2010). Upokojen, živi v Ljubljani.Gost čitalniškega večera KUD Utrip.

GORAN HORVAT (1955) iz Nazarja, univ.dipl.ing., slikar, avtor ciklusa 300 oljnih slik Svetega pisma stare in  nove zaveze, živi v Nizki
JOŽE JERAJ (1938) p.d. Frešerjev iz Rečice, univ.dipl.ing., gospodarstvenik, politik, minister in diplomat. Nazadnje gener. konzul RS v Celovcu, državni svetnik. Sedaj upokojenec, živi v Črnučah pri Ljubljani.Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
*prof.dr. ANTON JEZERNIK (1939) znanstvenik, profesor Fakultete za strojništvo Univerze Maribor. Upokojen, živi na Rečici
*MATEVŽ LENARČIČ (1959), dipl.biol.,mojster fotografije, avtor več monografij, prvi človek, ki je z ultra lahkim letalom obletel svet, živi na Rečici.Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
*FRANC MARKOVČIČ (1942), dramski, filmski in TV igralec, upokojeni član MGL, rojen na Rečici, živi v Ljubljani. Leta 1987 prejel Severjevo nagrado.Gost čitalniškega večera KUD Utrip

prof.dr. JOŽEF MUHOVIČ (1954) iz Rečice, akademski slikar, grafik, kipar, avtor razprav  s področja likovne teorije in estetike , redni profesor ALU, živi v Ljubljani
*ZDRAVKO NOVAK (1936) p.d. Grosov iz Rečice, predmetni učitelj v pokoju, avtor zgodovinske publikacije Rečica z zaledjem (1999).Gost čitalniškega večera KUD Utrip.
ŠTEFKA PETEK (1925) p.d. Kramerjeva iz Šentjanža, pisateljica povesti iz domačega življenja, upokojenka
ANKA RAKUN (1935) iz Rečice, slikarka in likovna pedagoginja, upokojenka
*JOŽE SNOJ (1934) iz Maribora, pesnik, pisatelj in esejist. Občasno prebiva v Poljanah.Gost čitalniškega večera KUD Utrip. Dobitnik Prešernove nagrade za književnost 2012.
ANTON TURNŠEK (1940) p.d. Bohačev iz Rečice, inž.živ.tehn., gospodarstvenik, dolgoletni direktor Pivovarne Laško. Upokojen, živi v Laškem.Gost čitalniškega večera KUD Utrip.

*ALEKSANDRA VEBLE (1948), svetovna popotnica, avanturistka, avtorica štirih avtobiografskih romanov. Otroška leta je preživela v Spodnji Rečici.
*dr. PETER WEISS (1959) iz Sp.Kraš, dialektolog, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik  Frana Ramovša  Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani
*PRIMOŽ ZVIR (1982) iz Šentjanža, harmonikar in glasbenik, absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko - avgust 2009
*ANTON ŽUNTER (1949) p.d. Rebrnakov iz Nizke, dr.med., spec.spl.med., prejemnik Častnega znaka svobode RS, poslanec prvega sklica Državnega zbora RS
*prim.VILIBALD VENGUST (1939), dr.med., spec. ortoped, zdravnik v SB Celje, prebiva na Homcu.Gost čitalniškega večera KUD Utrip.

ŽUPANI IN PREDSEDNIKI LOKALNE SKUPNOSTI
(od ustanovitve občin 1850 do danes)

OBDOBJE	IME IN PRIIMEK	DOMAČE IME	FUNKCIJA
1850-1861	Ignac Močeradnik	Dobrovc v trgu Rečica	župan
1861-1864	Gregor Mlinar	Unovt s Prihove	župan
1864-1867	Henrik Štancar	trgovec na Rečici	župan
1867-1870	Anton Jeraj	Mokrin iz Sp.Rečice	župan
1870-1873	Matija Jeraj	Praznik iz Nizke	župan
1873-1874	Ivan Selak	trgovec na Rečici	župan
1874-1876	Janez Kolenc	Brinovc iz Sp.Rečice	župan
1876-1888	Jože Terčak	Čujež iz trga Rečica	župan
1883,1888	Anton Jeraj	Jurca	župan
1888-1891	N.Tostovršnik	Dobrovc iz trga Rečica	župan
1891-1898	Anton Turnšek	Bohač iz Nazarij	župan
1898-1904	Franc Štiglic	Prislan iz trga Rečica	župan
1904-1907	Matija Jeraj	Praznik iz Nizke	župan
1907-1911	Franc Rakun	Kovač iz Šentjanža	župan
1911-1916	Franc Goličnik	Roglc iz trga Rečica	župan
1917-1921	Anton Fürst	Vajd iz trga Rečica	župan
1921-1932 1936-1941	Marko Blekač	Vodušek iz Okonine	župan
1932-1936	Ivan Matek	Reneker iz Sp.Rečice	župan
1941	Josef Deixelberger		nemški župan
1942-1944	Konrad Dietner		nemški župan
1945-1955	Franc Gomiršek	Štamfl iz Rečice	predsednik KLO**
	Jože Boršnak	Primaž iz Kot	predsednik KLO
	Ivan Žunter	Zg. Menčon iz Šentjanža	predsednik KLO
	Alojz Jeraj	Frešer iz trga Rečica	predsednik KLO
	Jože Hribernik	Kovačev iz Sp.Rečice	predsednik KLO
1955-1998	Jože Lukač	Prihova	predsednik KS***
	Jože Dolar	ravnatelj osnovne šole	predsednik KS
	Ivan Jeraj	Vrbinov iz Nizke	predsednik KS
	Anton Tiršek	Rečica	predsednik KS
	Anton Hribernik	Sp.Rečica	predsednik KS
	Jože Kramer	Varpolje	predsednik KS
1998-2006	Peter Kolenc	Rečica	predsednik KS
*od 2007 dalje	Vinko Jeraj	Rečica	župan

**KLO = Krajevni ljudski odbor
*** KS = Krajevna skupnost

****************************************

Anton Dolenc : Harfa v molu  (iz istoimenske zbirke pesmi in skic, izšle 2009 pri založbi Forma 7, Ljubljana)
 

 Mi harfa v molu poje

o njih, ki so že v nič prešli,

o njih, ki jih že davno ni,

spominov čare, daljno svoje.

Na vrat si zgodovine

koralde da: lobanje kras

ušel že davno ji je čas

in le spomin ne mine.

V samoto si vasuješ

nekoč si bil in bil sem jaz.

V te tuj ozira se obraz,

preteklo objokuješ.

Harfa v molu poje

v spomin pozabljenih ljudi,

ki s karavano so odšli

tja v noč, kraljestvo svoje.

 

Jožef Lipold (Ročički): 
Pesm za flosarje ali veslarje
(Drobtinice, 1849)
 

Hit! Hit!
Hiti le terte vit, sneg se že zlo tali.
Voda s planine nam jaderno dol zverši.
Bomo zvezali - urno peljali,
bratec le hit!

Glej! Glej!
Vezovnik zdelan glej, rivc že na viš moli,
flosarski stol se na fažeh že košati.
Deske so suhe - ko zimske muhe;
le terte daj!

Čuj! Čuj!
Ti le klopnice in stropnice preč odštej,
jaz bom dvanajšce in late podergnil zdaj,
Trame in lese - tudi ponese;
Le kar osnuj!

Jur! Jur!
Zdaj le odrini; kok olje bo smučalo,
de le kje sprednik opiknil na kleč ne bo;
zadnik zaveraj - dobro upiraj,
humplaj po žnur!

As! As!
Lej ga no! lej ga no! oj ti presneti tič!
Gre, mi ga verže že kar na ta pervi kleč,
Ali si kermulil - ali fajfo pulil;
De st riš ta špas?

Kaj! Kaj!
Kaj pale čenčiš, ali ti na očeh fali,
De kar ne vidiš, kak voda se razgubi
Po celim kleči - le kaj še reči
Grem kar nazaj.

Stoj, stoj!
Kolje na ramo! saj bo v cnim tuški dol,
Flosarji močni smo kakor planinski vol
Na cente pili - štrukle drobili
bomo nicoj.

Na! na!
Stava profjonska se vidi že, le poglej,